[Verse 1: Psevdonim]
Odkar stojim na trdnih tleh ne morem rešit se bremena
Sem kot Atlas katerega nebeški svod pritiska na ramena
Čakam Herakleja, da po zlata jabolka mu stopim
Ampak to je le mit, katerih želodec realnosti je sit
Jaz sem Hipolit, s tem, da moram vedno Fedri ugodit
Jaz sem Faraon, in vsaki vzpon na tron spremlja zaton
Vprašljiva je eksistenca, ki jo zakriva ekselenca senca-dekadenca
Hočem spizdit s tega sranja, ampak kak, se mi ne sanja
Vsa dognanja ego posesivno shranja. f**, še sam Sizif se mi klanja
Sama misel me preganja, vprašanja-kdo ta začaran krog poganja?
Odprem oči, vidim koliko črnine je v meni
Grem globlje, iščem v sebi luč, da me presveti
In vsak dan na tem bom delal, iskal vrzeli
Ker ne prenesem več strahu, ponosa in zavisti
Od včeraj zasajenega drevesa pričakujem streho nad glavo
Katero sem že zdavnaj zgubil zaletavo.(za zabavo)
In neštetokrat sem se že zrušil iz obupa
A kaj, ko kot Antej je ego pa po padcu ponovno "čupa"
Dovolj imam tega, da ne morem sneti maske
Pust mam vsaki dan, za noč čarovnic samo sprevidim kaka pošast sem
Zakaj sploh še vztrajam v tem kompetitivnem svetu
Kjer z vsiljenimi pogoji, plešem v duetu?
Ko se nehaš trudit vidiš, da pihal si v luknjasto vrečo
Zaman zanikal nesrečo, s tem koval si egu srečo
Glej, jaz še vedno raziskujem dno, plujem čez to
Kujem si pot in v primeru da padem poljubim ta pod
Refren:
Verjemite, ta pot je oseka vsega tega kar vas bega
Meji kam sega in oblega, morje človekovega mega ega
In dragi tisti materialisti, maja vas zavaja
In prava vaja nam pokaže, da maja je le maja raja
[Verse 2: Enigma]
V letih mojega življenja sem spoznal, kak v pizdi je ta svet
Na žalost posadil sem v sebe seme in razcvel se je obrambni cvet
Bojim se, da bi igla razkrinkanja preluknjala mi masko
Ker folk komaj čaka, da odpre in posoli mi prasko
Vsak korak, ki dvigne me stopnico više
Prinese strah, da padel bom nazaj al pa še niže
Sem še ena žrtev začaranega kroga
In ni izhoda, dokler bojim spoznati se, izstopit iz brloga
Vedno upanja sem poln, da za dejanje bom poplačan
Razočaran, če spregleda se, izpadem kot tlačan
Včasih pri kaki stvari vztrajam pa čeprav je obupna
(Psevdonim) Ne skrbi Enigma, ta težava vsem je skupna(se tolažim..)
Na poti poberem vsaki kamen, ki pojavi se pred mano
Ker bojim se, da spotaknem se ob njega prerano.(bolano)
Pa ko nimam placa več, da bi še shranil kam en kamen
Ne upam enega se rešit, vsaki zdi se mi omamen
Napadam obrambo z obrambo, v morju misli tonem
Hlapam za zrakom, ko nastopi ura plime
Vsaki dan me prime, da izginem iz te družbe
Pa ne morem vrezat, ki na ljubljene me veže, popkovine
In pol znebiš se praha, ki vrsto let subtilno je poročal
Da vzamem knjige iz police, naj vpijem vsemogočne vrstice
Saj odklepajo lisice, kere ovirajo na poti do resnice
Zato...
Refren:
Verjemite, ta pot je oseka vsega tega kar vas bega
Meji kam sega in oblega, morje človekovega mega ega
In dragi tisti materialisti, maja vas zavaja
In prava vaja nam pokaže, da maja je le maja raja