Ko vse poti,
skrite, tihe in prazne,
vodijo kam drugam.
Naj laja led.
Naj laja mraz.
Še v mraku
se modro sneg iskri,
ko izginja v noč
ples snežink.
Ko ura spi,
zdaj, ko nimaš več
niti milosti
ne stopinj.
Naj kolje noč.
Naj kolje Bog.
Naj vzame vse nazaj,
naj zaklene raj
in gre.
Kaj so res ponoči
v sveti pesmi šli
angeli čez polje,
da si šla še ti.