Ko vse poti, skrite, tihe in prazne, vodijo kam drugam. Naj laja led. Naj laja mraz. Še v mraku se modro sneg iskri, ko izginja v noč ples snežink. Ko ura spi, zdaj, ko nimaš več niti milosti ne stopinj. Naj kolje noč. Naj kolje Bog. Naj vzame vse nazaj, naj zaklene raj in gre. Kaj so res ponoči v sveti pesmi šli angeli čez polje, da si šla še ti.