Strupeni Poeti - Tipičen Politično Kritičen lyrics

[Verse 1: Psevdonim] Jaz rojen sem v neverjetno groznemu Tartaru Kjer ogenj upanja vgaša se še na Hestijinem oltaru Zato s komada skušal sem ustvarit Prometeja Da podam med kipe ga posvarit, da resnica se prireja Že od mladih nog sledim na ledu slep ta lep načrt Da bom marljivo stregel preden pride tale smrt Če sposoben si pa se ne trgaš, da potrdi to kos papirja Postavljen si na rob, (točno tolko) da te zajema periferija Pizdarija, mam v mezincu status quo zato zalotim Se pri davljenju z anarhistično roko Apliciram zdaj naš bol prek te balade Dvomim da bote še sploh pomežiknili vsled preklete nadvlade Baje ne vem se vgriznit v jezik, ko je treba Da bo mi pozneje v življenju to še jeba In bi parkrat globoko vdihnil preden kaj povem če mi ne bi škodil zdaj že zrak katerega požrem Še mesto, ki zidam ga v oblakih, je kontaminirano Mi nimamo niti minimalno zaščito In ni to, samo vlada kriva Tud od nas narava spoštovanja ne dobiva Paradižniki so večji že od moje glave čemu rastni geni, raziskave vse nezdrave? Ne sejat sovražtva, odkopavat bojne sekire Sadite raje sadje al bodo vas spremljale valkire Aspartam, ki znan je še pod tisoči imeni Je tihi ubijalec, ki sladka živila naša In brez vesti se znašajo nad nami, gnoji eni Medtem, ko prohibirana Stevia, več kot potrebno prinaša Za bolezni, ki posledica so tega homicida Imajo oni seveda vsa zdravila, ki so mega prida Daj poglejte prosim, kolko najstnikov se gre obesit Ker so jih zdravila za namišljeno bolezen šla izravnovesit Naj povem, da nikakor nisem za zlorabo Cannabis sative Ma pa v zmernih količinah mnoge dobre vplive Pa ne samo kot zdravilo, tudi za tekstil, papir, prehrano in gorivo In prekleto, vedno za vsem stoji pohlep in ta denar Misliš, da si brez spoznanja bistva lahko miljonar? Vi kar, pokradite nam vse kar še nosimo v gorečih srcih A tud, ko vgasne bo topleje kot je vaše Upam, tisti, ki še niste, da spoznate zakaj smo tukaj Razumeti moramo, da smo neporazni skupaj In komot bi lahko bil atentator Ampak vem, da je ljubezen najvplivnejši diktator [Verse 2: Enigma] Živimo med nebesi in peklom V konstantnem stiku s Satanovim poreklom Življenje socialnega pritiska in zlorabe Moj oče vsak dan požira solze pozabe Ničesar ne spoštujemo dovolj čakam dan, ko bom lahko z roba globusa padel dol Sebični idioti živijo na veliki nogi Na Slovencih mojih vse kar vidim-nasajeni rogi Še dijakom, ki komaj shajajo štipendije odvzete Vse samo, da ostanejo jim plače preklete Uprava uravnava številna življenja Drsenja po tankem ledu koruptivnega sistema Tema v kateri oni določijo moč ogenjemetovega brstenja Posledično mojega notranjega vrenja Dovolj mam sedenja Ko od obupa proti nebu gledam, molim h Chemtrailom In vprašanje kaj vse vsebujejo te črte Vem pa za ziher, da ni izvito iz trte Miljon načinov reduciranja populacije Na bruhanje mi gre, kam denar nas pelje Veselje vas bo minilo, ko razkrijem hudodelje Ker verjamem, da so vsem otroci največje želje V vir življenja se dodaja fluor (pa kaj si nor?!) Igrajo poker reduciranja na karto neplodnosti In na žalost jim uspeva ob naši neosveščenosti Uspeva jim ob naši nezainteresiranosti Oče vedno znova podari mi svojo glavo Zbirka kot biblioteka za iluminatsko zastavo In ko se združi vsa poceni izkoriščena delovna sila Moč bo takšna, da zlobo ne rešijo več niti krila.(Komaj čakam...)