Spet rdeča luč ki sprašuje me kam Kamorkoli moj pogled se ozre Gora novih le ukazov za me še sonce govori naj mu sledim Tudi ono zapusti me in sama v temi se zgubim V levo svetla cesta gre desno tema mami me Kod naj uberem jo sploh več ne vem Morda še nocoj odidem tja kamor vem da sploh ne smem Morje besed položenih v dlan V slani vodi tiho se raztope Preden črko le ujamem zlede Kje medvrstice rojevajo se Prosim zanje premišljujem in ždim s skritim mlinom se borim Pridi sem ne-pojdi tja glas neznani šepeta V glavi šumi mi od tisoč želja če vsaj ena sploh je prava ne vem saj ta glas miru ne da Saj ta glas miru ne da miru ne da miru ne da