Nekoč sta v gozdu stanovala
čarovnica in mlad zdravnik.
Bela jetra so ga pokopala,
čarovnico pa menda štrik.
Stara srna se prav dobro spomni,
da je bilo živali strah,
ko je našel mlado smreko
in postrgal z debla mah.
Franja, pridi po jagode!
Zato drevesa rastejo postrani.
Zvile niso jih gorile, veter, partizani.
Nagnjena čez hrbet stebla,
jih je zvila njuna strast.
Kaj vse bi zvedeli gozdarji,
če bi govorili iglavci,
še posebej stari ata hrast.
"Poševno", torej je beseda
iz korena "ševiti naslonjen na".
Zato zdaj vemo, kriva jelka,
zakaj si se že mlada nagnila.
Nekoč sta v gozdu stanovala
čarovnica in mlad zdravnik.
Bela jetra so ga pokopala,
čarovnico pa menda štrik.
Franja, pridi po jagode!