Požrite me, če me lahko
tja noter, v vaše dobro srce
naj vam po stenah nalepim
tapete zlobe in laži
požrite me, če me lahko
da se vam zataknem v mehko grlo
naj vam razbijem možgane
sivo skorjo, belo jedro
A: S tranzistorji v rokah spijo povsod po parku
usnjeni nedeljski ljudje: NK Maribor za pijano srce
domov odhajajo v prvem mraku pijani od šnopsa-
čebule
te preklete mladosti minule
so vojaške čevlje obule
B: Čisto drobna majhna v gostilni živi
za šankom se ljubi in v kuhinji spi
v glavi nosi domačijo in delavske roke na riti
in povabila za temen vogal
najlepše je to, da ji nikoli ne bo
žal
življenja