In spet je noč in spet še bedim
Ko drugim se mudi naprej, jaz mirno še spim
Le kdo preganja moje ime
le kdo takrat mi v sanjah reže moje srce
Ko sonce prebudi me, se zdi
bedakov v resnici sploh ni
Le kdo tako grdo govori
le kdo zavida sanje, ki v resnici jih ni
In prvič pod koleni boli
le kdo mi zdaj, le kdo mi zdaj ob strani stoji
Še enkrat jezno stisnem pesti
resnici gledam v temne oči
In vidim, da pot je črna
da na njej sem čisto sam
In tavam, tja kamor tavajo le ti, podobni mi
Le kdo na meni brusi zobe
le kdo po starih šivih spet mi para srce
Ko stotič pod koleni boli, ne kdo zavida sanje
ki v resnici jih ni
Še zadnjič jezno stisnem pesti, kar me ne ubije, krepi
In hodim po poti črni in na njej sem čisto sam
In tavam, tja kamor tvajo le ti, podobni mi
Le veter spet prinaša tiho vest na uho
da pravijo, da nič ne bo kot prej je bilo
da kmalu se odprejo vrata v svetlo nebo
A ni vse, kar se sveti zlato
Rad bi vedel, rad verjel besedam bi tem
A dobro vem, verjeti ni prelepim očem
Kdaj bo čas razkril obraz, jaz tega ne vem
Še vedno ne vem!