morda nam bodo oblaki- rjuhe edine odeje.
Pala na roke, obleke, prva, druga bo kaplja,
v noc cez mocvirno poseko zakricala bo caplja.
Trsi spiral bo lica, mocil nam usta s krpo,
noc nam bo z mrzlim nozem rezala crnega kruha.
Svoje misli tehtali bomo kot prhle veje,
dokler nam soncna zarja zemlje, src ne ogreje.